Iz predloga novega kodeksa je izpuščena vsebina mnogih smernic starega, na primer že prej opisana smernica o načinih poročanja v predvolilnem obdobju, objavljanju sporočil za tisk, anket javnega mnenja, avtorizaciji intervjujev, embargu, pismih bralcev, pisanju o jubilejih … Posebne škode, ker teh določb v novem kodeksu več ni, ne bo, saj ravnanje ustrezneje in bolj nesporno urejajo splošnejše določbe kodeksa. Preveč natančno urejanje pravil ravnanja pa je tudi nevarno, saj je lahko posledica, da se v posameznih primerih pokaže, da določb sploh ni mogoče izvrševati – kot se je, denimo, zgodilo z določbo, da je intervju novinarsko neoporečen šele, ko prizadeti odobri končno verzijo, kar je pri televizijskih pogovorih, ki potekajo v živo, povsem neizvedljiva zamisel. In tudi sicer takšna ureditev novinarje in javnost prepušča mogočim propagandnim nagibom politikov ali drugih. Ne stari in ne novi kodeks ne ponujata odgovorov na vsa vprašanja novinarjev in urednikov, kako ravnati. Namen je spodbuditi in kot visoko vrednoto priznati znanje, poštenost in pogum novinarjev in uredništev in ne nadomeščati ga z vseobsežnimi pravili ali na kak drug način. In eno ključnih bojišč za prihodnost slovenskih medijev bi moralo biti prav na teh drugih področjih, ki so vsaj takšen nujni pogoj za dobro opravljanje dela kakor etična pravila: pri izobraževanju novinarjev in zagotavljanju dobrih pogojev in plačila za delo.