Sanje o straniščih in iskanju stranišča so zelo pogoste, še posebno pri ženskah (kar vprašajte katero, pa boste videli). Včasih je razlog preprosto ta, da kaj spijemo, preden gremo spat, in potem mehur res sporoča možganom, da je poln, možgani pa okrog tega spletejo celo štorijo. Včasih pa se da o vzrokih za take sanje povedati še kaj več in tako je verjetno tudi v tem primeru.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Sanje sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
o o predlog; mestnik
straniščih stranišče samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
iskanju iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
stranišča stranišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
pogoste pogost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
še še členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
ženskah ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
vprašajte vprašati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
katero kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
boste biti pomožni glagol; prihodnjik, 2. oseba, množina, nezanikani
videli videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razlog razlog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
spijemo spiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
preden preden podredni veznik
gremo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
spat spati glavni glagol; nedovršni, namenilnik
in in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
mehur mehur samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
sporoča sporočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
možganom možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poln poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
možgani možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
okrog okrog predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
spletejo splesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
celo celo členek
štorijo štorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
o o predlog; mestnik
vzrokih vzrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
za za predlog; tožilnik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
sanje sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
še še členek
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar