Če naredimo zdaj kratko analizo njihovega značaja, je ena izmed izstopajočih lastnosti teh ljudi, da so izgubili stik z realnostjo, da vstopajo v medsebojne človeške odnose s predsodkom, pravzaprav so se pobožanstvenili. Grobo vzeto, ko se človek nekoliko pozanima, kdo so sicer ti ljudje, ki kličejo šefa, se običajno zgodba konča pri nekih »kvazišefih«, ki obdelujejo ljudi iz socialnega dna v mazohističnih miniaturkah vsakdana in si s tem vbrizgujejo hormonski primanjkljaj za povečanje bicepsualne mišične mase, če gre pa za nežnejši spol, se vsa zgodba zaključi na prvi bižuterijski tržnici, kjer s sponzorskim denarjem njihovih bicepsualnih mačotov skrbijo za pretok kapitala (običajno mizernega). In če velja, da je kupec kralj, če si želi te psevdoresničnosti, mu jo dajmo, laž je za njih najboljše zdravilo!