O tem ni nobenega dvoma. Toda drugače bi se nato odvile tudi nekatere druge stvari. Paradoksalno je namreč Silva po olimpijskih igrah deležen veliko večje pozornosti, v žep pa je pospravil tudi neprimerljivo več sponzorskega denarja kot olimpijski zmagovalec. "To je bil že moj tretji olimpijski maraton, pa me pred njim kljub temu ni poznal praktično nihče izven ozkih atletskih krogov. Zdaj je drugače. Zaradi dogodka v Atenah me ljudje ustavljajo na ulici, vsi moji pokrovitelji in še nekaj pokroviteljev olimpijskega komiteja pa me v zadnjih mesecih spremljajo in nagrajujejo še veliko bolj, kot če bi osvojil zlato olimpijsko medaljo. Neverjetno." Zares. Kdo bi si namreč mislil, da bo od navidez tragičnega dogodka Brazilec na koncu toliko odnesel. Celo toliko, da bi se po pokajeni pipi miru s svojim italijanskim rivalom morda lahko srečal še s tretjim akterjem atenskega škandala, napadalcem Corneliusom Horanom. "To pa ne. Da bi se udeležil takega srečanja, mi ne pride niti misel," je, ko so mu to opcijo ponudili italijanski kolegi, Lima vse skupaj ostro zavrnil. "Pa ne zato, ker bi bil še vedno tako besen, temveč zato, ker mislim, da bi ga taka gesta še vzpodbudila v podobnih bolestnih dejanjih ali pa bi ga kdo drug, zato da bi se srečal s kakim športnikom, utegnil posnemati. Njegova poteza je bila pravo teroristično dejanje in takšne ljudi je iz športa treba izločiti, ne pa jih slaviti," je bil odločen Brazilec.