Če smo preveč gotovi vase, lahko pri pogajanjih kaj hitro spregledamo pomembna dejstva, lahko začnemo podcenjevati drugo stran, ki nas nato preseneti s svojimi potezami. Ob preveliki gotovosti gotovo ne čutimo potrebe po tem, da bi razumeli drugo stran, kaj šele, da bi bili empatični. Če se čutimo gotove, nam moč stopi v glavo in postanemo lahko celo nasilni. Spomnite se nauka iz Svetega pisma. »Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« Scott Peck 32 pravi, da »večino zla na našem svetu zagrešijo ljudje, ki so povsem prepričani, da vedo kaj delajo«.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
gotovi gotov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vase vase povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
pogajanjih pogajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
spregledamo spregledati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pomembna pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
dejstva dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
podcenjevati podcenjevati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
preseneti presenetiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
potezami poteza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Ob ob predlog; mestnik
preveliki prevelik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
gotovosti gotovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
čutimo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
potrebe potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
po po predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
razumeli razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
šele šele členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
empatični empatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
čutimo čutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
gotove gotov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
moč moč splošni prislov; nedoločena stopnja
stopi stopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
glavo glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
postanemo postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
celo celo členek
nasilni nasilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Spomnite spomniti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nauka nauk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
Svetega svet splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
pisma pismo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Kdor kdor oziralni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
misli misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
stoji stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naj naj členek
gleda gledati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
ne ne členek
pade pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Scott Scott samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Peck Peck samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
32 32 glavni števnik; arabski zapis
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
večino večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zla zlo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
našem naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, mestnik, množina svojine
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zagrešijo zagrešiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
vedo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Psihologija pogajanj : kako doseči, kar želimo, in ohraniti odnos
avtor: Rudi Tavčar