Včasih, ko so bili na oblasti in tudi sicer gor vzeti nekdanji partizani, je bil silno pomemben datum »deveti deveti«. Na ta dan je leta 1943 kapitulirala Italija. Kdor je šel v partizane pred tem datumom, je imel priznano dvojno štetje, kdor le dan pozneje, pa enojno. Spominjam se strica, ki je prišel jeseni tistega leta kot nemški vojak iz Norveške domov na dopust. Namesto da bi šel nazaj, se je pridružil partizanom, dali so ga v brigado, nakar je bil vse do začetka maja 1945, ko so zavzeli Trst in okolico, na enem samem pohodu. Kadar je na stara leta malo popil, se je skoraj vedno s kako hudo besedo spomnil raznih »terencev« (»skrivačev«) in tovarišic, ki so že pred devetim devetim nesle v hosto razno pošto ali kako drugače oskrbovale svoje moške soborce, ti pa so jim za te silne zasluge po zmagi priznali dvojno štetje. Stricu pa le enojno... A kje je že vse to!