Toda izgubljeno še ni pozabljeno, pojdimo le na tržnico! In sem šel, da primerjam svoje vtise in občutke. Neponovljivost pestrega realnega prostora temelji na okusu, vonju in dotiku, na zvokih ozadja, pogovorih, glasnemu smehu, sočnih domislicah, živahnemu barantanju in na izbiranju robe z duhovitimi komentarji. Povsod so opazni neposredni stiki med ljudmi. Barvita sedanjost trenutka se kaže v bližnjih stikih. Naravni vonji in okusi, dotiki in stiki pomenijo čutnost sadovnjaka in vrta ter vonjave domače kuhinje in tradicionalne shrambe, ne pa vklopljenega hladilnika in zamrzovalnika. Zato sadje in zelenjavo večina ljudi še vedno najraje kupuje na tržnici. V ljudeh še spi spomin na tradicijo. V tradicionalnem gospodinjstvu se je pred pripravo vsakega obroka šlo na vrt ali na tržnico. Vsak letni čas je imel svoje vonjave in okuse. Kuhale so se sezonske jedi po tradicionalnih receptih. Letni čas je določal strukturo nakupa in s tem je domača kuhinja določala sestavo ponudbe na tržnici. Nakup hrane je bil sinhroniziran z življenjem družine. Potreben čas je bil od dve do tri ure na dan. Pogrete jedi so veljale za slabše. »Če ne prideš domov ob času kosila, boš jedel pogreto,« mi je pogosto rekla babica. V času kosila je bila sicer neločljiva klapa mulcev in mulk razpuščena.