Detomor je v določenih okoliščinah postal racionalna reprodukcijska strategija langurskih samcev, ki je bila v nasprotju z racionalnim dometom samic, saj gotovo niso imele enakih reprodukcijskih interesov kakor samci. Pravzaprav je s sociobiološkega stališča temeljni spolni konflikt nujna posledica spolne reprodukcije. Vsaka genetska razlika povzroči določeno mero konflikta, celo če se ta izrazi v obliki koalicije. Ta vzorec predstavlja nasprotje razumevanja dominantnih hierarhij kot mehanizmov za koordinacijo glavnega prilagoditvenega kompleksa – družbene skupine. Sociobiologi bodo nemara še naprej ohranili ta pogled na hierarhije dominantnosti, toda osnovni pomen je drugačen. Vse biološke strukture so izrazi genetskega izračuna dobička oz. najboljših možnih (a ne popolnih) razrešitev osnovnega konflikta, kadar vsi elementi v sistemu potrebujejo drug drugega za svoj lasten reproduktivni uspeh. Opazimo lahko, da odločilna raven pojasnjevanja tu ni mehanizem, funkcija ali način življenja, temveč okleščena strategija za maksimiranje pripravljenosti. Pojasnjevanje je drzna teorija. Na ovitku knjige Hrdyjeve je lahko pisalo, da je njena uporaba tega sklepanja »feministična«, ker se je sistematično posvečala dejavnosti samic v njihovih reproduktivnih interesih in ni skušala razložiti vedenja posameznih osebkov v smislu delitve vlog pri usklajevanju prvin za preživetje skupine. Kjer Jayeva/Dolhinowa govori o prilagoditvi, Hrdyjeva govori o selekciji. Šele v primeru neposrednega nasprotja pa se pokažejo vse razlike v pomenu teh dveh navidez skladnih evolucijskih izrazov.