univerzalije (npr. »loch«, jezero, »moors«, barje), nič bolj kot razvpiti pain, vin, Gemütlichkeit, »privacy«, insouciance, ki so, kot je znano, nabiti s kulturnimi konotacijami. In ko se govorna skupnost skoncentrira na določeno temo (to ponavadi imenujemo »kulturni fokus«), ustvari izobilje besed, s katerimi označi svoj specifični jezik ali izrazoslovje – Angleži o športu, še posebej nore besede iz kriketa (»a maiden over«2, »silly midon«3, »howzzat«4), Francozi o vinih in sirih, Nemci o klobasah, Španci o bikoborbi, Arabci o kamelah, Eskimi, to je splošno znano, o snegu, Angleži in Francozi o seksu, ko se norčujejo drugi iz drugih; mnoge kulture imajo besede za cenene alkoholne pijače, ki jih pijejo revni in obupani: »vodka«, »grappa« (vrsta žganja), »slivovka«, »sake«, »Schnaps« in v preteklosti (zdaj je predrag) »gin«. Pogosto tam, kjer je kulturni fokus, zaradi kulturne »vrzeli« ali »razdalje« med izhodiščnim in ciljnim jezikom, nastopi tudi prevajalski problem. Bodite pozorni na to, da operativno jezika ne razumem kot sestavine ali posebnosti kulture. V takšnem primeru bi bilo prevajanje nemogoče. Vendar jezik vsebuje kulturne usedline vseh vrst tako v slovnici (spoli samostalnikov, ki označujejo nežive stvari), v oblikah nagovora (kot Sie, usted; Vi) kot tudi v leksiki (»the sun sets«, sonce zahaja), ki v univerzalijah niso zajete ne v zavesti ne v prevodu. In poleg tega, bolj ko jezik postane specifičen v zvezi z naravnimi pojavi (npr. rastlinstvo in živalstvo), bolj se vkorenini v kulturnih potezah in tako povzroča prevajalske probleme. To je zaskrbljujoče, saj je splošno znano, da je prevajanje najbolj splošnih besed (še posebej o morali in občutkih, kot je ugotovil Tytler leta 1790) – ljubezen, zmernost, značaj, prav, narobe – ponavadi težje od prevajanja specifičnih besed. Večino »kulturnih« izrazov zlahka zaznamo, saj so povezani s specifičnim jezikom in jih ne moremo dobesedno prevesti, toda mnogi kulturni običaji so opisani v običajnem jeziku (»topping out a building« – ceremonija pri polaganju najvišjega kamna (pri gradnji hiše); »time, gentlemen, please« – prosim, gospodje, zapiramo; »mud