Germanski prasci so se v okviru historične bitke zasedoma skrivali v gozdu. Aber vir zind zi Romanz!fizičnem stanju so Ð odpočiti, segreti, zadihani, izčrpani. Če bodo morali teči po pobočju navzgor in se na koncu spopasti, bodo imeli za zmago manjše možnosti, saj se utrujenčki borijo slabše. Nadalje je važna morala, ki je simulirana precej podrobneje kot v tipičnih realnočasovkah. Vsi odredi so urejeni v formacijo s prednjo stranjo, stranema in zadnjo stranjo. Vojaki pričakujejo, da se bodo s sovražnikom spopadli od spredaj, in postanejo živčni, če jih kdo nadleguje s strani, zlasti pa, če so naskočeni v ranljivo rit. Vsakič, ko se morajo prilagoditi novemu napadalcu, posebej če jih še vedno masakrira stari, se morala poslabša. Prav tako imajo neugoden vpliv ognjene strelice, napad iz zasede v gozdu, psi, sloni, vreščanje germanskih babnic, zažigabilni prašiči (to!!!), beg bližnjih enot, terenska podmoč, podnebne razmere (težki oklepi v severnoafriški puščavi so problematični) in podobno. Bolj ko so vojaki demoralizirani, slabše se bodo odrezali, in ko nemirnost doseže vrelišče, bodo spodvili repe ter jo podurhali z bojišča. Seveda pri izkušenih enotah in odredih, v katerih bližini je karizmatičen vladar, to traja dlje. Zato je nadvse pomembno, da enote pred bitko pametno razporedite, ji v njej modro premikate in ne dopustite, da vam sovrag prisili soldate k begu, skušate pa to doseči sami. Nadalje je treba razumeti prednosti in pomanjkljivosti vsake sorte enot, ki se lahko znajdejo na bojnem polju. V grobem je vsaka od teh, se pravi pehota (med drugim pogumni gladiatorji), konjenica (sem štejejo sloni) in enote, ki delujejo na daljavo (lokostrelci, veliti, puščičarska konjenica, oblegovalne naprave), občutljiva na določeno drugo. Vendar je zasnova globlja od običajnega sistema kamen Ð papir Ð škarje, začenši z moralo in kondicijo ter končavši s terenom, hitrostjo naleta, enotami v bližini, generalom ...