Trajala je mesec in pol, umrlo je 148 ameriških vojakov, 100.000 iraških vojakov in 3.500 civilistov, toda Sadam, ki se je iz ameriškega prijatelja prelevil v ameriškega sovražnika št. 1, je ostal na oblasti. Še več, trdil je, da je zmagal. Kot pravijo insiderji, je 60% raket, izstreljenih med zalivsko vojno, ciljalo njegovo glavo. Sledila je dekada resolucij, pogubnih sankcij, inšpekcij ZN in oil-for-food programov... dekada, v kateri so Irak razoroževali in še naprej bombardirali... dekada, v kateri so umirali iraški otroci in v kateri je dal Sadam usmrtiti svoja zeta... dekada spodletelih atentatov na Sadama in spodletelega atentata na Busha starejšega (1993, Kuvajt), ki je tik pred odhodom iz Bele hiše pomilostil vse vpletene v prodajanje orožja Iranu. Bill Clinton je kmalu zatem ustavil vse kongresne in sodne preiskave proti tistim, ki so sodelovali pri prodajanju orožja Iraku. Irangate in Irakgate sta romala med teorije zarote, toda ameriška vojska je ostala v Savdski Arabiji. Osama bin Laden je v svojih džihadskih govorih stalno ponavljal, da je Amerika okupirala sveto zemljo in da ne bo miru, dokler Amerika ne zapusti Savdske Arabije. Ni je zapustila in 11-9-2001 so štiri ugrabljena potniška letala napadla Ameriko - med devetnajstimi ugrabitelji jih je imelo kar 15 savdski potni list. Bušiji so pogledali stran in raje napadli Afganistan, ki je zdaj - absurdno! - član "koalicije dobre volje".