Po teh besedah se spoštljivo prikloni in opazi v mraku, kako se mu je na lahno priklonila tudi mlada knežna Virida. Vitezu se je zdela ta odlika neprecenljiva, srce se mu ogreje, močno spodbode konja, kakor bi bilo treba iti nad trume sovražnikov, in hitro zdirja s svojimi konjeniki proti taboru. Marsikatero oko je pozorno zrlo za njim, a misel vseh, ki so ga videli, je bila ta, da je Ambrosio Sforza najlepši in najbolj junaški milanski vitez. Morda je tako mislila tudi Virida.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Po po predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
besedah beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spoštljivo spoštljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
prikloni prikloniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
opazi opaziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
mraku mrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
lahno lahno splošni prislov; nedoločena stopnja
priklonila prikloniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
mlada mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
knežna knežna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Virida virida samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Vitezu vitez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdela zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
odlika odlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
neprecenljiva neprecenljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ogreje ogreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
spodbode spodbosti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
konja konj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kakor kakor podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
iti iti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
nad nad predlog; tožilnik
trume truma samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
sovražnikov sovražnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
zdirja zdirjati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
konjeniki konjenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
proti proti predlog; dajalnik
taboru tabor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
Marsikatero marsikateri nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
oko oko samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pozorno pozorno splošni prislov; nedoločena stopnja
zrlo zreti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
za za predlog; tožilnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
a a priredni veznik
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
videli videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Ambrosio Ambrosio samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Sforza Sforza samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
najlepši lep splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
in in priredni veznik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
junaški junaški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
milanski milanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
vitez vitez samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Morda morda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
mislila misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
Virida virida samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Gospa s pristave
avtor: neznani avtor