Odgovor je mogoče treba iskati v dejstvu, da so establišmentu znane tudi tiste implikacije referendumskega vprašanja, ki v javnost še niso prodrle v zadostni meri. Listina Združenih narodov je podrobno določila pojmovni obseg izraza »samoodločba« - in sicer je, prvič, pravica do samoodločbe kake države njena pravica, da si svobodno izbira politični, ekonomski, socialni in kulturni sistem, drugič pa je pravica do samoodločbe definirana kot pravica ljudi, da se konstituirajo kot država ali da svobodno odločijo o obliki povezave s katero že obstoječo državo (1. člen, drugi odstavek, in 55. člen, prvi odstavek Listine Združenih narodov). Pri referendumu kot edini obliki ugotavljanja splošnega konsenza o uresničevanju teh dveh pravic, združenih pod istim terminom, bi torej ne moglo iti le za izrekanje o samostojni Sloveniji, ampak tudi za izrekanje o njenem družbenem redu. To pa je po mojem tista kleč, ki bi jo vladajoči establišment rad obšel celo za ceno, kakršno nam bo, če nič ne storimo, zaračunala hipotetična, vendar zelo verjetna prihodnost v fašistični Jugoslaviji.