To je bil prvi odrešilni poskus, in popravljal sem ga v neskončnost. Mislim, da sem v duhu premeril vse prsobrane, cine in svetlobnice El Morra, nič manj skrbno kot je italijanski arhitekt Giovanni de Antonelli načrtal tloris trdnjave Tres Reyes, saj veste, da se je trdnjava prvotno tako imenovala. Končno sem ugotovil, kje je iztok bazenske vode; potem ko je pretekla kamniti predor, je šla po cevovodu, ki se je spuščal navzdol po obnovljenem braniku, skozi katerega so svojčas vdrli Angleži. Po mojem sem v svojem poskusu združil čarobnost božičnega rojstva s čarom velikega plesa ob odprtju trdnjave. Izrabil sem pridušenost zvoka izpraznjenega bazena, ki je poglobila kinkanje trojice stražarjev, zedinjenih v nepravilnosti svojega videnja, in zlezel iz svoje celice do esplanade, na kateri so prsobrani za topničarje. Že prej sem si dobil rogovilo, s katero so prekladali snope detelje za vlečne mezge in jahalne konje; mislil sem jo uporabiti kot vrv, s katero si kmetje pomagajo splezati na palmo. Mrakoba, ki te je premrazila od tilnika do nožnega palca, je donela med tistimi zidovi, ko sem se spustil v cevovod; najprej sem se malo podričal, potem sem se poganjal z rogovilo, in tako sem prišel do trzni pri Cojimarju, kjer sem našel čoln kot nalašč za moj prevoz; mahnil sem jo proti maleconski pečini in se z ugaslo ribiško svetilko delal, da sem polnočni ribič; ko sem stopil na kopno, sem dal duška svoji sapi, preobraženi v božičnem dejanju. Prišel sem domov ves umirjen, kot človek, ki je v smaoumevnosti sna opravil nekaj izjemnega.