»Še dobro se spomnim volilne kampanje, ko je Ahmadinedžad zatrjeval, da iranske težave niso šopi las, ki štrlijo izpod rut. Brezposelnost in neenakomerno porazdelitev naftnih prihodkov je opredelil kot našo največjo tegobo. Ko pa je postal predsednik, se je začel ubadati z lovom na nepravi hedžab,« v svoji pisarni razlaga novinarka in ženska aktivistka Nasih Alinedžad. Ena izmed osrednjih točk trenja med iransko družbo in vladajočimi je prav boj za ženske pravice. Glas zanje se nezadržno širi od javnih demonstracij pa vse do spletnih blogov. Enega izmed teh piše tudi Nasih. Zadnji zapis je nanj vnesla ponoči. Ko jo zmotim med delom, pravkar z debelimi podočnjaki na licih prebira komentarje obiskovalcev svoje spletne strani. Računalniški ekran je prekrit z grozljivo sliko. Obraz ženske srednjih let je oblit s krvjo. »Kaj se je zgodilo?« vprašam 32-letno aktivistko, ki je pred leti zaradi temeljitega opravljanja novinarskega dela in kritiziranja konservativnih poslancev za krajši čas pristala v zaporu, kasneje pa je bila obsojena na petletno prepoved opravljanja poklica. »Ta slika je nastala včeraj zvečer, tukaj na bližnjem trgu. Moralna policija se je ženske lotila zaradi ohlapnega hedžaba. Med prerivanjem je trčila ob avtomobil in po obrazu se ji je ulila kri. Namesto da bi ji policisti pomagali, so jo hoteli odpeljati na policijsko postajo. Rešili so jo naključni mimoidoči moški, ki so trdili, da z njeno ruto ni nič narobe. Zaustavili so prvi taksi in jo poslali domov.«