Daniji so razdeljeni na približno 30 klanov, ti pa so organizirani v politične enote. Vsak izmed klanov je povezan z določeno vrsto ptic, te pa prav tako kot ljudje sodijo v družino. Verjamejo namreč, da so ptice in ljudje včasih živeli skupaj, in to ne da bi se zavedali svoje drugačnosti. Vodstvo posameznega klana, sicer povsem neformalne oblike, je po tradiciji pripadalo tako imenovanemu big menu karizmatičnem individualcu, ki si je svoj status pridobil z bojnimi uspehi ter s čim večjim številom prašičev in žena. Daniji do določene mere tudi danes živijo po starih običajih. "Celotni družbeni sistem se deli na moški in ženski del. Moški se ukvarjajo z zadružnim kopanjem, vzdrževanjem namakalne mreže in ograj ter z občasno graditvijo in s popravljanjem koč. Imajo precej prostega časa za zabavo s prijatelji, med njihova dela pa sodi tudi nadziranje buč, s katerimi 'kitijo' svoje penise. Vzgajajo jih namreč v različne 'modne' oblike. Delo, ki je nekoč sodilo med najpoglavitnejše moške naloge - varovanje žensk na poljih pred bojnimi sovražniki pa zdaj ne obstaja več." In ženske? "Njihovo delo je dolgotrajno, naporno in velikokrat zelo samotno kuhajo ter skrbijo za polja, otroke in prašiče. Prav te živali pa imajo v skupnosti posebno vlogo, saj veljajo za bogastvo, ki ga člani plemena zamenjujejo za druge potrebne dobrine. Poleg prašičev med domače živali sodijo tudi psi in velik pajek, ki spleta mreže na za to posebej pripravljenih okvirih. Njegovo prejo pozneje uporabijo za moška pokrivala in ogrlice," nas je poučil naš gostitelj, še preden so se nam pridružili še drugi možaki iz vasi. Sledili sta glasno pozdravljanje in stiskanje rok, nato pa so moški na sredi dvorišča postavili štor, na katerega so položili več kot šesto let staro mumijo. Bila je v položaju zarodka, 'oblečena' v kotek in slamnato čepico. "Pogrebi so bili včasih najpomembnejši ritual Danijev. Trajali so tudi po nekaj let, začenši s kremiranjem, ki naj bi duha spodilo iz sveta živih. Eden izmed spremljajočih obredov je bilo tudi rezanje prstov, po navadi dveh prstov leve roke, pokojnikove vdove. Pol ure pred obredom so prste, da bi jih nekoliko omrtvičili, zavezali z vrvjo. Rano so zavili z listi, odsekane prste pa posušili, zažgali in pepel pokopali na poseben kraj. V 60 letih, ko so v te kraje pripotovali raziskovalci, so opazili, da je vsaka ženska, starejša od deset let, že izgubila 4 do 6 prstov. Trupla pomembnih big menov so včasih ohranili tudi v nadnaravne namene. Ti so si za časa življenja izbrali položaj, v katerem bodo 'preživeli' posmrtno življenje," smo izvedeli. Danes je mumija namenjena zgolj zaslužku ob obisku turistov in nima nikakršnega religioznega pomena. Večina jih je na severnem delu doline v okolici vasi Jiwika. Natančno število ohranjenih mumij ni znano, domnevajo pa, da se ji je ohranilo nekaj deset.