Najprej sem šla v klet in v oči me je zbodel prekrasen lesen starinski predalnik, a me je skoraj kap, ko sem zagledala ceno: stal je 300.000. Na listku ni pisalo, katerih denarnih enot, kljub temu pa sem vedela, da je to zelo drago. Po stopnicah je iz zgornjega nadstropja prišla lastnica trgovine. Bila je zelo prijazna. Pokazala mi je perilo iz svile. Česa tako lepega še nisem videla. Potem sem se odpravila navzgor po stopnicah in malo raziskovala hišo. Na nizki omarici na hodniku je bila skledica s piškoti in enega sem pojedla, a mi je bilo žal, saj nisem bila prepričana, da bi se smela počutiti tako domače. Iz ene od sob se je zaslišala televizija in skozi odprta vrata sem videla, da sedi v fotelju pred televizorjem moj profesor. Nisem vstopila v sobo, da ga ne bi motila. Potem sem se znašla v sobi, kjer sta bila dva moja profesorja (moški in ženska) ter nekaj mojih sošolcev. Ulegla sem se na kavč in zagrizeno žvečila žvečilni gumi. Profesorica je prišla do mene in me pogledala v oči, da bi videla, ali sem vzela mamila. Rekla sem: "Dajte no, saj veste, da ne jemljem teh stvari!" Potem me je začela poljubljati, da bi okusila ostanek mamil, pa sem ji rekla, da njeno početje nima smisla, ker imam tako ali tako žvečilni gumi. Da bi preverili, kako je s tem, smo odprli kozarec kikirikijevega masla. Maslo je na vrhu že splesnelo. Hitro sem se odpravila h kiropraktiku, kjer sem maslo kupila. On je odprl enega od kozarcev, ki jih je imel na polici, in tudi to je imelo že zeleno-sivkasto plesnivo prevleko. Potem se ne spominjam ničesar več.