Damjan in njegova družina so v nedeljo pravzaprav organizirali kostanjev piknik, a ker je bilo kostanja v bližnjem gozdu bolj malo, gob pa precej več, so se odločili, da jih bodo nekaj nabrali in preizkusili. Že med potjo domov jim je v avtomobilu postalo slabo. "Sprva ni bilo nobenih slabih znakov, saj smo po obedu še igrali karte. Med potjo domov je najprej začela bruhati družinska prijateljica, nato pa še jaz. Takrat smo takoj vedeli, za kaj gre, in se zapeljali do novomeške bolnišnice. Do Ljubljane dvomim, da bi uspeli priti. Poleg mene in prijateljice je v bolnišnico morala tudi žena. Obe sta že zjutraj lahko odšli domov, medtem ko so le mene zadržali dlje. Še dva udeleženca piknika sta nato v Ljubljani odšla na spiranje želodca v klinični center. Meni niso ničesar spirali, sem pa dobil infuzijo. Nato sem moral čakati še na nekatere preiskave. Počutim se že povsem normalno in bi bil lahko že na treningu, tako da upam na čim prejšnjo vrnitev domov. Ni tako hudo, kot je videti," nam je v včerajšnjem telefonskem pogovoru, čakajoč na vizito, razlagal nesrečni skakalec.