V materialu predloga za sprejem na mestnem svetu, ki je vseboval odlok o ZN, tekstualni in grafični del, obrazložitev in stališča do danih pripomb, bodejo v oči nekatera dejstva. Najprej: predlog se kljub zahtevam na komisiji za urbanizem ni v ničemer bistveno spremenil, ostal je tak kot prej, z vsemi pomanjkljivostmi vred - z nemogočimi dostopi do vrstnih hiš, z atrijskimi hišami, ki ne smejo imeti vzhodne svetlobe (glej odlok), z naseljem, ki na velikosti 1,2 hektarja ne premore otroškega igrišča, in s cesto, ki je širša od te, na katero se naselje priključuje, in s predvidenim sekanjem gozda. Dalje: v obrazložitvi je sicer navedeno, da je urbanistična komisija osnutek obravnavala na svoji 9. seji, nikjer pa ni navedeno, da ga je zavrnila in zahtevala spremembe. In končno: v stališčih do pripomb na osnutek ZN je pod pripombo št.1 (pripomba urb. komisije, zakaj ne ohraniti gozda in zazidavo spremeniti) predlagatelj (župan na osnovi gradiva Zavoda za prostorsko načrtovanje) galantno ugotovil, da na približno 1000 kvadratnih metrih zemljišč res raste gozd, vendar je to posledica zaraščanja stavbnega območja, da od posameznih drevesnih vrst resda pravladujejo breza in posamični hrasti in bor, vendar jih ni mogoče obravnavati kot gozd. Za vse, ki ta prostor poznamo, pa velja, da gre za poslednji preostanek stražunskega gozda, ki je kot nekakšna enklava ostal med hišami tega dela Pobrežja in zato zaluži vso potrebno pozornost. Ne gre le za 13 kvalitetnih dreves, ki po mnenju predlagatelja morajo pasti (sem sem jih naštel precej več), gre za fenomen specifičnega biotopa podrasti, grmičevja in visokih dreves, posebnih mikroklimatskih pogojev in nenadomestljive pejsažne vrednost (Kje ste, zeleni?), ki jim vsak poskus zazidave mora biti podrejen. Da je kontakt urbanega in naravnega je možen le z doslednim upoštevanjem naravnih razmer in ne obratno, je znano vsem, le načrtovalcem Zuma ne. Zanimivost stališč do predloženih predlogov pa je tudi v tem, da ni bila upoštevana nobena pripomba, ki so jo dali okoliški prebivalci, sosedje in krajani. Seveda, saj so se nanašale na preveliko gostoto poselitve, slab prometni režim in odsotnost otroškega igrišča in njihov glas je bilo možno zlahka preslišati. Kje je mestna četrt z močjo Radvanja?