Rad bi vam pisal o tem, kako so se Baudelairovi motili o Grofu Olafu in njegovi hiši. Toda to, da je bil Grof Olaf videti grozljiv, njegovo domovanje pa obupen svinjak, je bila čista resnica. Že prve dni po prihodu so si Violeta, Klaus in Sunny prizadevali, da bi se počutili pri Grofu Olafu čimbolj domače, a zaman. Kljub temu, da je bila njegova hiša kar velika, jih je namestil v zanemarjeno sobo z eno samo majhno posteljo.Violeta in Klaus sta spala v njej izmenoma, vsako drugo noč je eden od njiju spal v postelji, drugi pa na trdih lesenih tleh. G in glede na to, da je bila žimnica vsa grudasta, bi težko rekli, komu je bilo bolj neudobno. Da bi pripravila ležišče za Sunny, je Violeta s karnise pobrala prašne zavese in jih zgnetla v nekakšno blazini podobno gmoto, ravno pravšnje velikosti za sestrico. Kakorkoli že, vsako jutro je skozi počeno šipo na oknu brez zaves posvetilo sonce, tako da so se užaloščeni otroci zbujali že zgodaj. Namesto omare so imeli škatlo iz lepenke, v kateri je bil svojčas bil hladilnik, zdaj pa so v njej otroci imeli obleke, zložene kar v kup. Namesto igrač, knjig in drugih otrokom zanimivih reči, jih je Grof Olaf oskrbel s kupom kamenja. In edino, kar je krasilo oluščene stene, je bila ogromna in nagnusna slika očesa, prav takšna, kakršno so videli na gležnju Grofa Olafa in povsod po hiši.