Kljub obilici krvikri pa se je mnogim zdelo, da pitje KristusoveKristus Jezus dragocene tekočine še ne zadostuje za popolno identifikacijo z božjim sinomKristus Jezus , ampak je za to treba posnemati njegovo mučenje. Pri tem kažejo doživljaji nekaterih mističark iz 13. stoletja bogato domišljijo. Marija iz OigniesaMarija iz Oigniesa si je prebodla pljuča z žebljem in si zadala še druge ranerane po vzoru Kristusovih, Kristina iz StrommelnaKristina iz Strommelna pa si je žeblje pulila iz dlani in stopal. Alda iz SieneAlda iz Siene je spala na postelji iz tlakovca, se bičala z verigami, nosila trnovo krono in se rezala z lesenim žebljem. Jana Marija iz MailléjaJana Marija iz Maillja si je v čelo zadirala trnje, Beatrice iz NazaretaBeatrice iz Nazareta si je trnje vezala okoli prsiprsi in ledij, Elizabeta iz HerkenrodaElizabeta iz Herkenroda pa si je posajala na glavo trnovo krono. Lukardis iz OberweimarjaLukardis iz Oberweimarja so se odprle rane od bičanja, v vsako dlan si je zabijala kot žebelj trd sredinec druge roke, medtem ko so v sobi odzvanjali udarci kladiva. Ko jo je sestra čez nekaj dni vprašala, kako da nima znamenj še na čelu, so se ji v hipu tudi tam čudežno pokazale stigme. Mnoge mističarke, ki so se ranile same, so si izmislile še druga, povsem izvirna mesta na telesu, saj so se jim odprle vse žile, krvavele so izpod nohtov, iz oči ipd., dokler niso v videnjih izkrvavele, kar je pomenilo najvišjo slast -- večno združitev z Bogom. Čim mogočnejša je bila reka krvikri , prelite za KristusaKristus Jezus , tem popolnejše je bilo posnemanje pasijonapasijon , sotrpljenje (compassiocompassio ), v katerem so ljudje pili boga samega. Kot posebej odlično češčenjeeenje in priličenje Kristusovim mukam so spoštovali tudi polomljena rebra ali bolezni pljuč. Doroteja iz MontauaDoroteja iz Montaua je posnemala križanje tako, da je molila z rokami, razpetimi kot na križukriani , Kristusov pogreb pa razprostrta nad tlemi, sloneč samo na prstih, čelu in nosu. Med bolj izvirnimi primeri mučenja so bili še tesno prevezovanje telesa z vrvmi, utiranje gnid v rane, ki so si jih ženske zadale same, soljenje in dodajanje pepela v hrano, bičanje dojkprsi s šibami in koprivami, valjanje po črepinjah, polaganje trintridesetih kamenčkov v čevlje, skakanje v razbeljene peči ali ledene ribnike, visenje na vislicah, stoje na glavi ipd. Vse mazohistične dejavnosti, ki so jih ljudje izvajali po vzoru pasijonskega trpljenja, so bile namenjene predvsem odvajanju telesa od posvetnih užitkov in preziranju oziroma zanikanju njegove mesenosti, kar je bil edini pogoj za vstopanje v območje svetega. Bynum, ib, 210 in passim; Wadell, Fons pietatis, 1969, 17--25; Bynum, Fragmentation and Redemption, 1992, passim; Roux, Le sang, 1988, 327; Albert, Le sang et le ciel, 1997, passim.