Veronika se je rodila prva v družini, v kateri se je v nekaj letih nabralo devet otrok. »Živeli smo skromno. Najprej sem hodila v šolo, bila sem kar pridna, potem pa so me vzeli domov, da sem lahko pazila na mlajše sestre in brate.« Danes sta še živi njeni sestri, 84-letna Polonka in 89-letna Anika. Sama ima tri otroke in šest vnukov, osem pravnukov in enega prapravnuka. Že desetletja živi skupaj s sinom Lojzkom in snaho Vero ter njunim sinom Brankom. Lepo se ima: uredila sta ji posebno sobico, s posebej zanjo narejenim straniščem (iz lesa ji ga je izdelal Lojzek), posteljo, v kateri po operaciji kolka preživi največ časa, pa mizo, za katero poje zajtrk (obvezna bela kava s kruhom), kosilo in večerjo. Ko smo jo obiskali, ji je Vera servirala odlično bujto repo s svinjsko pečenko in ko smo čez nekaj časa pokukali v njeno sobo, jo je bila že veselo pojedla, in to je silno razveselilo Lojzka. Dan pred tem se namreč hrane skoraj ni dotaknila. Stari ljudje pač nimajo vedno teka. Med pogovorom nam je gospa Veronika pripovedovala o letih, ko je kot sezonska delavka pri dvajsetih delala v Nemčiji in Slavoniji. In kje je bilo lepše? »V Slavoniji so nam pekli beli kruh, v Nemčiji pa smo jedli samo krompir. A pri Nemcih smo spali na posteljah, v Slavoniji pa so nam postlali v hlevu.« Bila je pridna kot mravljica in je pomagala družini, kolikor se je le dalo. Zbirala je jajca in jih »švercala« v Avstrijo, tam jih je menjevala za sol. Rada poudari, kako drugačni so bili takrat časi: » Doma nismo imeli skoraj nič kruha danes pa imajo otroci v šoli kosila!« In kaj sama najraje je?« Kar mi dajo,« je skromno odvrnila. Toda Vera je izvrstna kuharica in dobro ve, kaj Veroniki diši: mlečna kava, golaž sekeli, pa tudi kozarček ali dva vinčka na dan ne sme manjkati. Za moč in zdravje. Slednje je v zadnjih dveh letih malce opešalo, oglašati so se začele ledvice. Pa tudi vid ni več takšen kot nekoč. Zato pa Veronika ohranja bister um in vero: na dan zmoli najmanj tri rožne vence. S premolki se spominja svojih dragih, svojega otroštva, dogodkov, anekdot, le tu in tam jo spomin izda: »Joj, ne morem se spomniti …,« potarna.