Katalogi s ponudbami o namestitvi mladih so se pojavili že zelo zgodaj, čeprav so bile ponudbe takrat nekoliko drugačne, kot smo jih vajeni danes. Prav nič redke niso bile ponudbe, ko je kmet ponujal brezplačno spanje na skednju, če pa si želel spanje v postelji, si moral opraviti uro dela. Kot namestitev mladih se je kasneje pojavil prvi hostel v Alteni v Nemčiji, njegov ustanovitelj je bil učitelj Richard Schirrmann, ki je razvil idejo, da morajo biti hostli v Nemčiji postavljeni tako, da se od enega do drugega pride peš v enem dnevu. Schirrmannova ideja je bila prekopirana tudi v druge države, leta 1932 pa je bila ustanovljena danes največja mreža prenočišč na svetu IYHF (International youth hostel federation), ki danes razpolaga s 4500 nočitvenimi objekti v več kot 80 državah sveta, letno število nočitev znotraj verige hostlov pa je ocenjeno med 30 in 40 milijoni. tniškega združenja Slovenije, Igor Jurišič, pojasni, da je urejenost hostlov od lani kategorizirana, označuje se z modrimi trikotniki – s tako oceno se ponaša ravno Uni Hotel, ki je z oceno petih trikotnikov postal najvišji standard med mladinskimi nočitvenimi centri na Štajerskem. Hostli torej doživljajo različno usodo – nekateri svoja vrata zapirajo, spet drugi so v največjem razcvetu. So pa hostli, kot pravijo pri Popotniški združenju Slovenije, v poletnih mesecih zagotovo najprijaznejši do turistov, na voljo so tudi sobe v dijaških domovih, kar poveča razpoložljive zmogljivosti in pripomore k večji ponudbi nizko cenovnih prenočišč. Za same uporabnike hostlov pa je izrednega pomena predvsem ugodno bivanje, pomembni so tudi parkirni prostori v bližini in bližina kulturnih, športnih in drugih dogodkov, dostop do interneta, zaželena pa je tudi možnost, da hostel omogoča spletno rezervacijo. (PZS) je edina organizacija, ki je članica mednarodne verige mladinskih prenočišč IYHF. Predsednik PZS, Igor Jurišič, opozarja, da so hostli izrednega pomena za razvijanje mladinskega popotništva. Po ocenah svetovne turistične organizacije WTO je mladina najbolj mobilna med 15. in 26. letom starosti, le-te je na svetu med 95 in 145 milijoni, med njimi je od 40 do 50 milijonov Evropejcev, ki so že potovali po svetu, in od 15 do 20 milijonov takšnih, ki zunaj meja svoje države še niso potovali. Po podatkih WTO iz leta 1994 je v Evropi predstavljalo potovanje mladih kar 25 % vseh turističnih potovanj. Mobilnost mladih spodbujajo nekateri evropski programi, kot so Leonardo, Socrates, Phare in Youth for Europe, hostli pa so, kot razloži Jurišič, sestavni del mladinskega popotništva. Popotnik se lahko tukaj namreč ustavi, prenoči, razišče okolico in se odpravi dalje. PZS je tista, kot nadaljuje Jurišič, ki nudi pomoč mladim, ki bi želeli potovati, pa take možnosti nimajo. Naloga PZS je namreč,