Pri iskanju ustreznega terena s sonarjem je treba vedeti, da je jezero nastalo s potopitvijo celotne doline z vsemi hišami, s pokopališčem, z vinogradi, s cerkvijo in šolo. Prvo bojo sva si nastavila približno 300 m od obale na globino 3,5 m, drugo pa 100 m od obale na globino 3,8 m. Na zunanji boji sva začela hraniti s fish miks bojliji, na drugem mestu pa z Z-miks IV. različico. Prvi dan ribolova je minil v duhu omenjenih priprav, brez enega samega prijema. Kljub utrujenosti zaradi veslanja mi ni bilo do spanja, ker sem kar naprej razmišljal o besedah čuvajev, ki so govorili, da v tistih dneh riba slabo »dela«, ujetih da je bilo le nekaj amurjev in da so skupine italijanskih in francoskih ribičev po desetih dneh ribolova odšle domov brez enega krapa; pohvalili so se lahko le z nekaj amurji. Sandro, moj mladi ribič, je ležal na sosednjem ležalniku. Mirno je spal in počasi je spanec premagal tudi mene. Zbudila me je najlepša melodija, kar si jo je mogoče zamisliti: biiip - biiip - biiip biiip je pel signalizator prijema. Ura je bila pol šestih; skočil sem k palici, zategnil in začutil upor 300 m stran od brega. Takoj sem vedel, da to ni tisto, zaradi česar sem se pripeljal tako daleč. Med tem mi je Sandro priskočil na pomoč s podjemalko. Iz vode sva potegnila 9,5 kg težkega amurja, ki sva ga po tehtanju s poljubčkom spustila nazaj v vodo. Na 300 m oddaljeni boji sva imela pripravljeni še dve palici, zato sva šla nazaj v šotor. Čuvajske pripovedi se torej potrjujejo, sem si mislil, in to mi prav nič ni ugajalo. Čez dan sva na isti boji ujela še dva amurja, na drugi boji, 100m od obale, pa ničesar. Naslednja noč je minila mirno, brez krapa, ob 8 h zjutraj pa sva na zunanji boji ujela amurja. Tretji večer, ko sem resno razmišljal, da bi v sistemu nekaj spremenil, je signalizator pričel nepretrgano piskati. Na notranji boji sva ujela 10,4 kg težkega krapa. Ni bil velik, a dal mi je upanje za naprej. Tisto noč sva na isti boji ujela še dva krapa do 10 kg. Zunaj pa je kot za stavo prijemal amur za amurjem, zato sem zunanjo bojo približal na kakih 50 m od obale, ker me je minilo veslati za njimi. Ugotovil sem, da fish miks bojliji zelo ustrezajo amurjem, zatorej sem ob novi lokaciji boj nahranil z obema vrstama boilijev. Izkazalo se je, da amurjem bolj ustrezajo fish miks bojliji, krapom pa miks IV bojliji. Na osnovi take ugotovitve sem sklenil, da bom v nadaljevanju lovil le z miks IV bojlijem. Šesta noč na jezeru je bila sanjska, pa vendar brez sna. Na boji 100 m od obale sva najprej ujela krapa, težkega 19,6 kg, takoj za njim pa še 15,4 kg in 16 kg. Na boji 50 m od obale je najprej prijel krap, težak 17,3 kg, za njim pa kot za stavo eden za drugim krapi, ki so tehtali 14 kg. Sedmi dan ribolova: 20,5 kg težak krap na 100 m oddaljeni boji. Ob dvanajsti uri je zapiskal signalizator na Sandrovi palici; le ta je bil ves iz sebe od veselja in hitel navijati laks na kolesce. Vedel sem, da riba ni majhna, a sem mu kljub temu prepustil boj; le s podmetalko sem mu priskočil na pomoč. Njegove oči so zažarele od veselja, ko je tehtnica pokazala 24 kg. Proti večeru sva ujela še 18,2 kg težkega krapa, v naslednjih dneh pa nekaj takih do 13 kg. Zadnja dva dni več kot uspešnega ribolova so naju prišli obiskat ribiči iz drugih držav, ki so tedaj lovili na jezeru. Med pogovorom smo si izmenjali nekaj izkušenj, pri čemer so nas stalno prekinjali prijemi. Najbolj jih je zanimalo, kako sva se rešila prijemov amurjev. No, prav vsega jim že nisem razkril.