In če sem jaz s svojim skromnim življenjem, s katerim sem kar zadovoljna, saj večinoma počnem to, kar si zaželim, res tak bav-bav, kaj pa je potem tisto pravo, tisto zaželeno? Je normalno nabiranje kilometrine v zakonu s tujcem, z osebo, do katere ne čutiš niti toliko kot do sosedovega mačka? Je normalno puščati svojemu moškemu, da se preganja okoli z drugimi ženskami, in se delati, kot da tega ne vidiš? Ali pa je za žensko "normalno", da pozabi na svoje pravice do svobode in sreče, in potem to kompenzirati z npr. gojenjem kulta večno mladega ženskega telesa? Ja, zadnje čase