Ali je bilo mogoče ob slikah teh dogodkov, slovesno razprostrtih po svetovnih medijih – celo v barvah, takrat napisati kaj drugega kot Müllerjevega Macbetha? To ni patetično vprašanje, ker mu sledi cela vrsta zapletenih odgovorov: prvič, Shakespeare je bil metaforična formula za prevajanje česarkoli v vzhodnonemško kulturo, v kateri celo za Vietnam nisi mogel biti povsem prepričan, kako se bo glede njega čez dva dni opredelila partija; drugič, acte gratuit kot poetična nemotivacija zločina, ki se je lahko pojavil v brezupnosti in presenečenju pohabljanja in klanja po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni ni več imel smisla, ker ga je zamenjala banalnost birokratiziranega genocida; tretjič, genialni dramatik je slutil prihodnost, v kateri bo fuzija acte gratuit in birokratiziranega genocida dala poetiko nasilja med Big Brotherjem, nogometnimi/hokejskimi navijači in medijskim linčem, iz katere je mogoče sklepati najbolj neumen in najbolj površen diskurz vojne do sedaj. Šele v prihodnosti, recimo danes, bi bil lik Macbetha s svojo odsotno motivacijo povsem funkcionalen. Nenehno bi miksal house, funk, punk in tank, šepava pojasnila vlad in politikov, ki napadajo Zaliv, Irak, Afganistan, Gazo ali karkoli drugega. Še pred kakim letom bi bilo iz miksanja izključeno nerazumljivo verbalno prežvekovanje majhnih kultur, recimo balkanskih, o nebeških narodih, sreči pri izgubljanju miru in dobivanju vojn, prednikih, ki iz groba pozivajo k ubijanju, ali še bolj neposrednih short-cutov, kot so pojasnila obeh strani po enajstem septembru in podobno. In glej, čudo prečudno, zdaj vse to pokriva pop kultura: hollywoodski filmi, kot sta Nebeško kraljestvo in 300, se ob izbiri med neumnim in norim, obračajo k populaciji, ki zna ceniti noro. Medtem ko Nebeško kraljestvo, potem ko je bila natančno razložena motivacija norosti, še pridiga o politično korektni rešitvi, se je v 300 estetika nesmiselnega nasilja in tanatofilije iz svoje začetne majhne socio-kulturno-stripovske niše lederhozenskih gejev globalno razširila; pri tem je danes splošni sovražnik seveda temne polti, z veliko piercinga, in afro-azijskega porekla. Ni veliko vredno, če se v varnosti svojega doma krohotaje smejete nosorogom v oklepih (s piercingom), ki jurišajo na prehod Termopile: v kinu bi vas morda linčali, doma v sosednji sobi pa sedi vaš potomec, katerega čas je razpet med igrico 300 s krvavimi madeži (zadetek!) in preverjanjem facebooka.