naporna: premražene ptice so ga čakale, da bi poletele v nebo. Žalostni obrazi so hrepeneli po njem, da bi med žarki našli nasmeh, drevesa so si želela njegove topline, da bi poganjala brstje, utrujen ga je čakal starček, da bi sedel na prag in se ogrel. In ni bilo časa, da bi spregovorilo s sončnico in razumelo njeno neizmerno žalost. Rožica je živela samo za tisti trenutek, ko je žarek pogledal v njeno osamljenost, ko je sonce pobožalo sobo, ko je vanjo vstopilo z vonjem pomladi in prineslo s seboj hrepenenje po sanjah. Vsak dan ga je čakala sončnica, ampak včasih sonca ni bilo, ker so nebo zastrli oblaki, ker so ljudje spustili zavese in zaprli okno, ker je zunaj grmelo in deževalo, kot bi kazalo na sodni dan. Včasih sonca ni videla po cele tedne. In tedaj ga je najbolj ljubila. Sončnica je bila žalostna, vsak dan bolj žalostna. Ko so pozimi zakurili krušno peč in je njena blagodejna toplota segala do slike, se je spominjala žarkov, ki so jo božali. In žalostno je vzdihovala. “Joj, zakaj pa tako jokaš in vzdihuješ?” jo je vprašala prasketajoča peč, ko je videla, da ji ne bo uspelo ogreti premraženega srca. “V sonce sem se zaljubila,” je potožila sončnica. “Vsako jutro gre mimo okna in me nagovori, toda samo za trenutek in že mora mimo mene. Jaz pa sem v knjigi, ki leži na polici prebrala, da niso vse sončnice samo naslikane na platnu. Sončnice so, ki rastejo na prostranih travnikih, svobodno dvigujejo glave v nebo, kljubujejo vetru in se ves dan, od jutra do večera spogledljivo ozirajo za soncem. Nebo nad ravnino je tako modro in široko, da lahko sonce ves ljubi dan potuje po njem. Nikjer ni oken, niti lesenih podov in debelih sten, samo veter in sonce sta in v poletju se rojevajo sanje. Tam hočem zacveteti. Postati hočem prava sončnica in ljubiti sonce od jutra do večera. Peč se je zamislila, smilila se ji je cvetka in ni je znala potolažiti. Vseeno je spregovorila: “ Veš, lepo je, kar pripoveduješ, ampak sončnice na prostranih ravninah cvetijo eno samo poletje. Potem pride jesen in sonce zakrijejo oblaki. Pod udarci mrzlega vetra in pod težo prvega snega klo-