Spored: Antonin Dvoržak je s kompozicijo pričel precej pozno, šele v tridesetih letih svojega življenja, a od takrat naprej se je njegov sloves strmo vzdigal. Leta 1892 je koncipiral tri uverture s programskimi naslovi. Druga - Karneval - slika vrtinčast tok življenja. Uvertura se prične s turbulentnim češkim plesom furiantom, ki ga na sredini prekine nežni intermezzo v obliki dialoga med angleškim rogom in solistično violino. Veliko manj kot Dvoržak nam je danes znan opus Karla Goldmarka, ki pa je v svojem času zaslovel predvsem z opero Sabska kraljica. Goldmark je v svojem času veljal za zelo perspektivnega skladatelja, vendar pa je njegovo kariero večkrat pretrgal razburkani tok zgodovine - leta 1848 je moral zaradi nemirov zapustiti dunajski konservatorij, kasneje pa je bil tudi tarča nacionalističnih izpadov na Madžarskem. Danes je znan predvsem po svoji simfoniji Kmečka poroka in Prvem violinskem koncertu, ki je nastal leta 1877, prežet pa je tako s starinskimi postopki (fugato, ponavljajoči se ritornel), kot tudi svobodnejšo kromatično harmonijo. Beethovnova Sedma simfonija je nastajala skupaj z Osmo, prvič pa je bila izvedena na Dunaju leta 1813 skupaj z mojstrovo skladbo Wellingtonova zmaga ali bitka pri Vittorii. Bil je to čas Napoleonovih vojn, zato ni čudno, da je poslušalce očarala predvsem programska skladba in ne simfonija. Danes bolj cenimo simfonijo, ki jo prepajajo nenavadno živahni plesni ritmi, ki so mojstrove sodobnike močno presenetili, tako da je skladatelj C. M. von Weber celo ugotovil, »da je Beethoven zrel za norišnico.«