Uvodoma je pojasniti, da ima pritožba v zvezi s samim tožbenim zahtevkom sicer prav, da glede na določbo 34. člena SPZ, le-ta ni oblikovan povsem ustrezno, vendar ga zgolj zaradi tega ni mogoče zavrniti. Tako je ugotovitveni del zahtevka v motenjskih pravdah, kjer je za varstvo motene posesti bistvo odrediti prepoved nadaljnjega motenja posesti oz. vrnitev odvzete posesti ter morebitne druge potrebne ukrepe, nepotreben in da sodi ugotovitev, da je bila posest motena, v obrazložitev odločbe. Ker pa obravnavani zahtevek v ugotovitvenem delu vsebuje opis motilnega dejanja oz. zapore, ki jo je postavila toženka, in se nanj navezuje zahtevek na odstranitev te zapore (dajatveni zahtevek), kateremu je sodišče ugodilo pod točko 2. sklepa, bi imela zavrnitev ugotovitvenega zahtevka za posledico neustreznost dajatvenega zahtevka, ki pa je sicer postavljen določno in je tudi izvršljiv. Izpostavljena nedoslednost zato ne more imeti za posledico zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka, kar je splošno sprejeto tudi v sodni praksi, ki (še vedno) tolerira tako oblikovane zahtevke.