Toda iz zvočnih zapisov, ki so jih poslanci poslušali, nedvomno izhaja, da je Sova prisluškovala pogovorom hrvaškega premierja in osebam, ki so bile z njim na telefonski zvezi. Tako prisluškovanje pa je bilo nezakonito, tudi če je obstajala odredba direktorja agencije Podbregarja. Podobno kot dekan pravne fakultete Rajko Pirnat tudi vrhovno sodišče dvomi o ustavnosti 21. člena o Sovi, po katerem spremljanje mednarodnih sistemov zvez dovoljuje direktor s pisno odredbo. Če spremljanje teh zvez pomeni prisluškovanje katerikoli osebi, torej ne samo slovenskemu, ampak tudi tujemu državljanu, bi po mnenju uglednih pravnikov direktor moral pridobiti sodno odredbo, tega pa ni storil. Najbolj nenavadno je, da je nezakonito prisluškovanje razkril nekdanji premier Tone Rop z izjavo, ki se je ne da dokazati. Notranjepolitični obračun je povzročil mednarodni incident, saj je Hrvaška protestirala zaradi prisluškovanja njihovemu premierju, češ da je to v nasprotju z mednarodnimi konvencijami oziroma se kaj takega uradno dogaja samo med vojno, če pa se že prisluškuje v miru, se o tem javno ne govori. Zato je prisluškovalna afera bržkone odgovor na vladna razkritja nezakonitosti v Sovi in logično nadaljevanje razkrivanja tajnih lokacij slovenske agencije, podružnice nemške obveščevalne službe in odtekanja strogo varovanih podatkov, pomembnih za varnost slovenske države. Zato je verjetno povsem upravičena primerjava z afero Vič-Holmec, kjer je bil zaradi notranjepolitičnega obračuna prav tako spodkopan mednarodni ugled Republike Slovenije.