Najprej je treba razlikovati vrste zemljiškoknjižnih vpisov. Med glavne vpise spadajo vknjižba, predznamba in zaznamba. Vknjižba je vpis lastninske pravice, s katero kupec nepremičnine postane njen lastnik, z vpisom pa začnejo ali prenehajo stvarnopravne pravice na nepremičnini. Druga oblika glavnega vpisa je predznamba, ki se predlaga na podlagi kupoprodajne pogodbe, če ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila oziroma na kateri podpis prodajalca ni notarsko overjen. Če sodišče dovoli vpis predznambe, s sklepom predlagatelju tudi določi rok, v katerem je treba predznambo opravičiti, kar stori z listino, ki vsebuje notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo. Zadnja oblika je zaznamba, kar je pravzaprav vpis ali izbris pravnih dejstev, ki morajo biti po zakonu vpisana v zemljiško knjigo. Primeri zaznamb so npr. zaznamba zaščitene kmetije, zaznamba odvzema opravilne ali poslovne sposobnosti, zaznamba spora, izvršbe ipd. Vsa ta pravna dejstva vplivajo na promet z nepremičninami, z vpisom v zemljiško knjigo pa so tudi javno objavljena.