srečevati, da bomo ljudje, ki znajo odkrivati lepoto in veličino sodelovanja in odgovornosti, ki vidijo v skupnem dobrem pravi cilj človeške dejavnosti. Koprska in goriška cerkev v zavesti svoje zgodovinske odgovornosti, ki jima prihaja iz lastne zakoreženą, vzgojiteljev in škofov, sta omogočila, da so se ninjenosti v srcih ljudi tega ozemlja, zlasti gorišketi prehodi in spremembe zgodili brez hujšega na- ga območja, z iskrenim veseljem pozdravljata nosilja. Saj tudi v primerih, ko se je nasilje že najavlja- vi čas, ki prihaja, in sta Bogu hvaležni za ta novi dar lo, je končno le zmagalo zaupanje v neodtujljive in za to novo odgovornost. vrednote, kot so vera, demokracija, svoboda, do- - Naši Cerkvi vabita vse, naj se veselijo prihodnosti, za mnoge skoraj nepričakovane, za druge pa bro narodov, spoštovanje njihove zgodovine. Dan za dnem, in sicer na svoj račun, smo se s tru- sad vztrajne in bistroumne dejavnosti toliko mož dom učili ceniti življenjsko drugačnost, sožitje, in ženą, zlasti vernih. Ne jemljimo zares napovedoprijateljstvo. Stopili smo na pot vzajemnosti in mi- valcev nesreč, marveč rajši objemimo z zaupanjem ru, človekovih pravic in dolžnosti, spoštovanja in zavzetostjo jutrišnji dan. okolja in stvarstva. Seveda se moramo še marsiče- - Naši Cerkvi si želita, da bi bili kultura in zlasti posa naučiti glede logike sprave, sožitja, sodelovanja, litika kos novostim, ki se nam bližajo, in bi sejali v zlasti če pomislimo, da je človeštvo le eno, da smo globino semena poguma in modrosti, kajti ju čakajo preizkušnje, ki utegnejo biti zelo glasne. Le-te pa so: pojavi individualizma, zavračanje drugačnega, potrošniško samozadovoljstvo, praktično zanikanje duhovnih vrednot, zanikanje lepote in človečnosti. - Naši Cerkvi prosita žive elemente naših občestev, zlasti mladih generacij, naj sodelujejo pri gradnji takšnega sveta, kjer bosta resnica in pravica v osrčju prizadevanj vsakogar in vseh, da se odpravijo revščina in razlikovanja, vsem pa se zagotovijo streha in delo, čas za počitek in duhovno razvedrilo. - Naši Cerkvi si pričakujeta, da bi obzorja, ki nam jih odpirajo nova sredstva družbenega obveščanja, služila večjemu in boljšemu medsebojnemu spoznanju in spoštovanju različnih identitet ter političnemu delovanju, ki pogumMsgr. De Antoni in msgr. Pirih (foto JMP) no zasleduje skupno dobro. - Naši Cerkvi se obvezujeta, v kolikor jim bo dadrug od drugega odvisni, da je soodgovornost do- no, da bosta aktivno sodelovali pri rušenju vseh načrtovanj, usmerjenih v razdvajanje, obenem pa brina za vse. V takšnem duhu hočemo proslaviti skorajšnji 20. vodili dialog z vsemi ljudmi dobre volje, ki jim je december, ko se bodo odstranile zadnje zapornice, pri srcu kakovost življenja, skromnost, volja do simbol svetov, ki sta bila dolgih 60 let razdružena življenja in upanja. in drug proti drugemu nastrojena. Pri tem dobro - Naši Cerkvi zaupata ta svoja pričakovanja vsem, ki vemo, da meja, ki jo moramo najprej odpraviti, je jim je posebej naložena politična in družbena skrb meja, ki prizadeva našo zavest in naše intimno za skupno blaginjo, da jih konkretno udejanjijo. izkustvo še prej kot naše hiše in naša mesta. Zato se Cerkev je odločena nadaljevati svoje preroško pozavedamo, da nas čaka nemajhna naloga, to je slanstvo in sodelovati v mejah svoje pristojnosti z volja, da prenovimo naš um in naše srce, da bomo vsemi ljudmi dobre volje v tem utrudljivem, a obeznali sprejemati drugačnost, da se bomo znali nem osrečujočem snovanju.