Sicer pa so člani komisije med obiskom ugotovili, da je slovenščina precej bolj živa med rojaki v Kanadi kot v ZDA, kar si je mogoče delno razložiti s podatkom, da je na severu ameriške celine več priseljencev prve in druge generacije, na jugu pa je veliko tudi tistih iz tretje in četrte generacije. Res pa je, da se mladi v ZDA vse bolj zanimajo za svoje rodovne korenine, zato se je predsednik državnozborske komisije Marijan Schiffrer zavzel za večjo izmenjavo mladih. Menil je tudi, da bi lahko Slovenija tja poslala nekaj učiteljev slovenščine, ki bi pomagali "oživiti brlečo lučko", za kar po njegovem mnenju tudi ne bi bilo potrebno preveč denarja. Tudi drugi člani komisije so se strinjali, da za okrepitev sodelovanja z izseljenci pravzaprav ne bi potrebovali veliko denarja, saj bi lahko z malim denarjem naredili veliko. Rojaki si želijo predvsem več strokovne literature, pa tudi kulturnih in turističnih obiskov. Država bi lahko denarno podprla tudi svoja diplomatska predstavništva za sodelovanje z izseljenci.