o tem pogovorila in videla, kam naju to pelje.“ Upoštevati je treba, da ima tudi sogovornik ob tem svoje občutke, ki jim moramo prisluhniti. Treba je tudi pozabiti, kaj je kdo naredil v preteklosti; razmere so zdaj takšne in oba sta enako odgovorna za reševanje položaja. Tu zdaj vstopi enakopravnost. Vzorec, po katerem začnete, je odločilen: že sled napadalnosti ali očitanja krivde bo sogovornika pripravila do tega, da bo utihnil ali pa se bo začel braniti. Ko pristopite k taki temi, izberite povabilo, ne grožnje. Ko nekoga povabite k pogovoru, mora ta začutiti vašo pripravljenost za skupno reševanje težave. To je idealen pristop, kadar težava od obeh zahteva sodelovanje pri iskanju sporazuma. Še vedno pa ne bo šlo brez tega, da si že prej odgovorite na tri ključna vprašanja. Zavedati se morate tretjega odgovora, tudi če vi začenjate pogovor, kot se to dogaja v naslednjem primeru. MAGGIE IN RICK Maggie se počuti nemočno zaradi pat položaja med njo in Rickom, njenim najstniškim sinom. Tečnari, ker je ne posluša, on pa je ne posluša, ker tečnari. Ko pred vami stoji taka ovira, imate na izbiro dvoje: jo prestaviti ali pa obiti. Iti nazaj ali pa naprej. Obojega ne morete. Maggie se je odločila, da bo šla naprej. Z Rickom se želi pogovoriti v soboto zjutraj, ko se jima ne mudi. Zdaj sta oba v kuhinji. Rick zajtrkuje. Maggie (sede za mizo in se mu pridruži): „Rick, nekaj bi se rada pogovorila.“ Rick (vidno vznemirjen): „Pa ne že spet.“ Maggie: „Rick, vem, da ti nisem znala prav razložiti, ampak zame je to zelo težko. Prosim, poslušaj me.“ Rick jo pogleda, a nič ne reče. Maggie globoko vdihne in nadaljuje: „O tem sem veliko premišljevala in rada bi, da to razčistiva. Zelo me jezi, ker ne pomagaš pri hišnih opravilih, še huje pa je, da moram biti še vedno v vlogi mame. Nisi več otrok in nočem ti tečnariti.