A še bolj kot neobjektivnost ali očitna opredeljenost nekaterih piscev so za spletno enciklopedijo pogubne potegavščine. Znan je primer Johna Seigenthalerja, ameriškega novinarja, ki je odkril, da so v Wikipedii k njegovemu življenjepisu pripeli podatek, da je osumljen sodelovanja pri atentatu na predsednika Johna Kennedyja in da je trinajst let preživel v Sovjetski zvezi. Seveda to ni bilo res, izmišljotine pa so bile na voljno spletnemu občestvu kar 32 dni. »Wikipedia postaja prostor za domišljijo in umetniško ustvarjanje,« pripominjajo avtorji raziskave, ki so povprašali po mnenju tudi izdajatelje tiskanih enciklopedij. »Na spletu je mnogo več popularne kulture, tam je najti vse, od člankov o plišastih medvedkih do zapisov o resničnostnih šovih, česar na straneh tiskanih enciklopedij ne boste našli,« pravi Yves Garnier, ki sodeluje pri sestavljanju Laroussa. Ena od slabosti Wikipedie je njeno neustavljivo razraščanje, svarijo izdajatelji enciklopedij. Razliko med enciklopedijo, ki se počasi poraja s skupnim delom, in tisto, ki nastaja kot sad posameznikovega uma, izpostavlja tudi Raymond Trousson, biograf Denisa Diderota, enega od snovalcev francoske razsvetljenske Enciklopedije. »Lahko bi rekli, da je Wikipedia work in progress , Diderotova Enciklopedija pa je organizirano znanje,« meni.