Toda ekonomisti kljub temu ne želimo zaostajati za astrologi. Z globalnega vidika bo leto 2003 politično nestabilno in gospodarsko tvegano. Globalna tržna in pravna anarhija je povzdignila ZDA kot izključnega svetovnega urejevalca razmer, v stari Evropi pa je ogrozila socialno državo kot njeno najpomembnejšo konkurenčnost prednost. Oboje bo usodno zaznamovalo letošnje svetovne politično ekonomske možnosti razvoja. Napad na Irak je samo še vojaško tehnično vprašanje. Ameriška asimetrična vojaška operacija in prva sanacija vzporednih civilnih škod bo stala okoli 200 milijard dolarjev. Posredne stroške bomo plačevali vsi z dražjo nafto, višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rastjo, položaj pa je glede porazdelitve globalnih tveganj veliko bolj zapleten kot v obdobju zalivske vojne leta 1991. Toda vojna ekonomija bo tudi tokrat okrepila predvsem ZDA, slabše se bo godilo drugim. Japonska in Nemčija kot drugo in tretje najmočnejše nacionalno gospodarstvo tičita v globoki krizi predvsem zaradi nesposobnosti svojih politično ekonomskih elit. Nemčija ne zmore več socialnega konsenza glede financiranja socialne države, Japonsko pestijo spori med vlado in centralno banko glede napačne sanacije bančnega sistema. Oboje nosi s seboj pomembno sporočilo. Gospodarske razmere leta 2003 zahtevajo povsod nov politični konsenz in jasno koordinacijo ekonomskih politik. To še posebej velja za EU, ki bi morala v letu 2003 dokončno opustiti nesmiselne fiskalne in monetarne omejitve, če bo hotela oživiti gospodarsko rast in konkurenčnost. To velja tako za višje in bolj raztegljive inflacijske cilje kot tudi za dovoljene proračunske primanjkljaje. Morda je več kot simbolno naključje, da se širitev dogaja pod predsedstvi malih držav, od Danske, Grčije in na koncu Irske, in da ustavno konvencijo in reformo pripravljajo predvsem veliki pod skrbnim francoskim vodstvom. EU je še vedno najbolj zanimiva in perspektivna svetovna zgodba, ki pa bo prav v letu 2003 morala temeljito spremeniti nekatera svoja dosedanja pravila igre.