Največ nevarnosti se skriva v tistem, kar se nam zdi najbolj vabljivo. Dovoljene koncentracije pesticidov in drugih rakotvornih snovi so v minulih dveh letih širom po uniji dvignili za nepojmljivih od deset- do stokrat! Najbolj drastičen primer iz Nemčije: še leta 1999 je bila dovoljena količina klortalonila (ta preprečuje glivična obolenja na jablanah) le 0,01 miligrama na kilogram jabolk, danes pa je tolerančna meja stokrat višje, čeprav je ta snov dokazano kancerogena. Tisti, ki se ravnajo pa starem ljudskem reklu Eno jabolko na dan prežene zdravnika stran, so seveda šokirani. Kaj storiti? Nič bolje ne kaže pri velikih sočnih jagodah grškega, turškega in španskega grozdja. Še bolj obremenjeno je jagodičevje z one strani velike luže, visoko onesnaženi so hrustljava solata, paprika, paradižnik in seveda kumare, ki prihajajo iz rastlinjakov. V vseh teh živilih so zvišali dovoljene mejne vrednosti kemičnih substanc. Predstavniki EU in posameznih držav se izgovarjajo, da skrbne raziskave kažejo, da so popravljene vrednosti (še!) pogojno neškodljive za človekovo zdravje in torej dopustne. Kakšna fantastična politična formulacija! Ji je mogoče verjeti? Celo nekateri državni inštituti, ki spremljajo nevarnosti dnevnega vnosa škodljivih snovi v človeški organizem, svarijo, da ne moremo več upoštevati zdravniških napotkov, naj zaužijemo čim več sadja, zelenjave in balastnih snovi. Na naših krožnikih je torej vse več legaliziranih strupov s potrdilom uradnih evropskih institucij. In tudi vse bolj priljubljena biohrana, ki postaja prava prodajna uspešnica, je po mnenju aktivistov Greenpeacea že zdavnaj del začaranega kroga svetovnega posla s hrano. Alternative, ki jih iščemo v morju, pa niso nič manj strupene. Kaj naj torej še jemo in pijemo? Moramo res vse leto jesti vso eksotiko, ki nam jo ponuja skupni trg, ali pa bi se morda kazalo vrniti k lokalni in sezonski hrani iz babičinih časov?