Milo si sposodi na stranišču zraven. Torej je opazil, da ni drugega spola. Ob tej uri to povsod že postaja očitno, pri teh letih pa še prav posebno. Pa nekako se nocoj zdi tudi posebno dojemljiv, kakor da je polna luna. Sicer pa je že res, da v teh krajih na moških straniščih pogosto manjka milo, ker se to redko opazi. Ko si umiva roke, se pogleda v ogledalo. Tu je svetloba modra in je videti bolj hladen. Sname si očala in si izmije oči in okrog ust, kjer se je nabralo, malo vode izpije iz peščice. Morda nima okusa. Potem si mora obrisati še očala.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Milo milo splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
sposodi sposoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
stranišču stranišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zraven zraven splošni prislov; nedoločena stopnja
Torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
opazil opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
spola spol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Ob ob predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
uri ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
povsod povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
postaja postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; srednji spol, množina, mestnik
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
še še členek
prav prav členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
Pa pa priredni veznik
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nocoj nocoj splošni prislov; nedoločena stopnja
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
dojemljiv dojemljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
kakor kakor podredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
polna poln splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
luna luna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
krajih kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
na na predlog; mestnik
moških moški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
straniščih stranišče samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
manjka manjkati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
milo milo splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
opazi opaziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
umiva umivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
roke roka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pogleda pogledati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
ogledalo ogledalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svetloba svetloba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
modra moder splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
videti videti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
hladen hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Sname sneti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
očala očala samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
izmije izmiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
okrog okrog predlog; rodilnik
ust usta samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nabralo nabrati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
izpije izpiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
iz iz predlog; rodilnik
peščice peščica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Morda morda členek
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
okusa okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
obrisati obrisati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
še še členek
očala očala samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
zapri
vir: Litera
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Bildungsroman
avtor: Aljoša Harlamov