»Taka sem pač bila. Polna nemira, brezglava, željna nevarnosti, dogodivščin, izzivov. Potem sem slišala, da so v bližini Trsta snemali neki ameriški film. Potrebovali so kaskaderje. Prikazala sem se ravno v trenutku, ko so krvavo rabili žensko, ki bi se z visoke pečine vrgla v morje. Še mene, ki sem bila polna same sebe, je nehote zmrazilo pri srcu, ko sem videla, da stvar ne bo tako enostavna, kot sem upala. Toda pristala sem, saj bi se pozneje preveč žrla zaradi izgubljene priložnosti. Pa hvala bogu, da sem to storila! Česa podobnega v življenju še nisem doživela. Najprej sem podpisala neke papirje, da bom skočila na lastno odgovornost, da družbe, ki je film snemala, ne bom tožila zaradi nikakršne odškodnine, skratka, vse, kar sem v naslednjih dneh počela, je šlo na moj račun, hehehe. Mislim, da me je bilo takrat, ko sem stala na tistih skalah, prvič v zadnjih letih hudičevo tesno pri srcu. Spodaj, v globini sem videla dva ali tri čolne, ki naj bi pazili name. Saj jih ni treba, sem pomislila, če se raztreščim na čereh, me živ vrag ne bo več sestavil skupaj. Trenutki, ko sem čakala, so bili ubijajoči. V bistvu sploh ni bilo enostavno. Preden so postavili kamere, luči, preden so vsi, ki so karkoli sodelovali, zasedli svoja mesta, so minevale ure. Tik pred zdajci je prišel k meni neki možakar, imel je golo lobanjo kot nekoč Kojak. Nekaj je pleteničil o tem, naj se umirim, pa sem mu zasikala, naj izgine, drugače ga prvega porinem v globino. Pojma nimaš, kako hitro se je umaknil, hehe. Potem so mi dali znak in jaz sem se brez obotavljanja pognala v globino. Bilo je divje, nepozabno. V trenutku, ko sem se potopila v morje, sem vedela, da me je zastrupilo. Da je to, kar sem naredila, veliko bolj izzivalno kot kraje in brskanje po tujih žepih. Madonca, kako so mi ploskali, ko so me potegnili na suho. Blazno dobro je bilo! Najprej pa sem si, seveda, snela lasuljo, ki mi je zlezla na nos, da nisem ničesar videla. No, potem so me ti butasti Američani še ves dan nosili po rokah, čez kakšnih 14 dni pa je v neki ameriški reviji izšel tudi članek o mojem podvigu. Očitno so še kako znali ceniti dejstvo, da sem se v nevarno globino pognala brez kakršnih koli izkušenj,« je z malček ponosa razpredla svoje misli Romana.