Pozno pozimi je običajno čas, ko nas narava spomni, da v deželo prihaja pomlad. Sneg kopni, temperature so po navadi nekoliko višje, na sončnih legah pa se pojavijo prvi cvetovi. Črni teloh, trobentice, zvončki niso edini znanilci pomladi, mednje spada tudi pasji zob. Seveda ne zob kot zob, pa tudi pasji ne, pač pa rastlina s tem imenom.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pozno pozno splošni prislov; nedoločena stopnja
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
narava narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
spomni spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
v v predlog; tožilnik
deželo dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prihaja prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pomlad pomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Sneg sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kopni kopen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
po po predlog; mestnik
navadi navada samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
višje visoko splošni prislov; primernik
na na predlog; mestnik
sončnih sončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
legah lega samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pojavijo pojaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
cvetovi cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Črni črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
teloh teloh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
trobentice trobentica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
zvončki zvonček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
edini edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
znanilci znanilec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pomladi pomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
mednje medme osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
spada spadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
pasji pasji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
zob zob samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Seveda seveda členek
ne ne členek
zob zob samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kot kot podredni veznik
zob zob samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
pasji pasji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
pač pač členek
pa pa priredni veznik
rastlina rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
imenom ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Vzajemna
avtor: neznani novinar