Pred dobrim letom dni je neka Čehinja Majkiju, prvaku lokalnega tekmovanja rejli v Ici (Peru), dala idejo, naj popelje popotnike v puščavo, kjer tudi sami trenirajo in dirkajo. Majki, najboljši prijatelj svojega avtomobilskega motorja, je začel variti in sestavil je prvega peščenega bugija. Velja za začetnika te vrste turizma. Že tako je bila oaza Huacachina na spisku popotnikov zaradi zdravilnega jezera in deskanja z bližnjega hribčka po ponudbi džipanja po najbolj strmih sipinah in čakanju na sončni vzhod na eni izmed njih pa je popotnikov in turistov ter zato tudi bugijev in hotelov vedno več. Vsak hotel ima svoj bazenček, kar zna biti zelo osvezujoče proti koncu leta, ko temperature narastejo skoraj do nevzdržnosti. Pred vsakim hotelom je seveda parkiran bugi. Eni so manjši (za štiri osebe, a žal z bolj šibkimi motorji), drugi so večji, za deset in več oseb, z veliko bolj poskočnim motorjem. Voznik si pred vožnjo nadene smučarska očala (kar v puščavi izgleda kar malo smešno, saj zadoščajo sončna očala), adrenalina željni mladeniči in mladenke pa se oprimejo ogrodja bugija in močan hrup motorja opozori na začetek avanture. Gas do daske!