Kaj pa leta 2008, 160 let po Zedinjeni Sloveniji in 90 let po narodni tragediji ob koncu 1. sv. vojne? Že več let smo priča dvema kapitalnima in novima dejstvoma. Skoraj pet let smo že v EU, se pravi z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so bile še leta 1945 naše smrtne sovražnice, v isti državni in vsaj navidez prijateljski povezavi. Tudi Republika Hrvaška se ji utegne kmalu pridružiti, a ji nagaja njen balkanski mačizem, ki se mu nekako ne more odreči. V EU naj bi meje »padle«, ostale samo še na papirju. Če se z avtom pelješ čeznje, je to povsem res. Hkrati pa se slej ko prej dobro ve, čigavo je kaj in Slovenci v Italiji, Avstriji in Madžarski ostajajo ne le v zamejstvu, ampak predvsem na zemlji, ki ni naša in naša najbrž nikdar več ne bo. Raznarodovalni pritiski so prav tako dejstvo, ki v bistvu ostaja in se prilagaja, dobiva vedno nove pojavne oblike. Drugo kapitalno dejstvo (poleg pripadnosti EU) je globalizacija. Z njo mislim predvsem na nove možnosti komunikacij, ki jih prinaša oziroma so jo šele zares omogočile. Te so zlasti pomembne za naše povezave rojaki po svetu. Dobrih sto let nazaj, ko so odhajali, je bilo na roko napisano in na pošti oddano pismo edina možnost povezave. Zdaj pa smo lahko po svetovnem spletu z njimi »on line« ves čas in za malo denarja.