Priznana ameriška revija Forbes je objavila raziskavo, v kateri so ugotavljali, kakšne so pivske in pijanske navade evropskih narodov. Presenetljivo se je na vrhu lestvice znašla Hrvaška, sledi ji Slovenija, prvo trojico pa zaključuje Estonija. V raziskavo so vključili 33 držav, ki so jih ocenjevali po štirih enakovrednih merilih, in sicer po porabi alkohola, omejitvah dostopa do alkohola, vzorcih vedenja in pogostosti smrti zaradi ciroze. Po porabi alkohola je izmed 33 držav na prvem mestu Češka. Slovenija je na tem delu lestvice na sedmem mestu, Hrvaška na četrtem, Nemci pa so tretji. Zanimivo je, da so se Rusi uvrstili šele na 21. mesto, čeprav veljajo za narod z najbolj ekscesno pivsko kulturo. Največjo smrtnost zaradi ciroze imajo na Madžarskem, na drugem mestu je Romunija, Slovenija se je skupaj z Estonijo znašla na osmem mestu. Na lestvici 15 držav z najbolj izraženimi pivskimi navadami lahko zasledimo samo eno skandinavsko državo, in sicer Dansko na 14. mestu, kar gre najverjetneje pripisati strožjim ukrepom, povezanim z dostopom do alkohola. Koliko spije povprečen Slovenec?Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je pripravil analizo, koliko smo Slovenci spili pred dvajsetimi leti in koliko spijemo danes. V času smrti tovariša Tita je povprečen Slovenec spil 11,5 litra čistega alkohola, do obdobja osamosvojitve Slovenije pa je ta številka padla za 18,3 odstotka. Predvsem se je v tem obdobju zmanjšala količina popitih žganih pijač, in sicer za več kot 37 odstotkov. Do prehoda v novo tisočletje se je količina čistega alkohola pri posamezniku zmanjšala za 4,1 odstotka, v oči pa zbode podatek, da je povprečen Slovenec v tem obdobju spil kar za 130 odstotkov več žganih pijač. Od leta 2001 do danes se količina čistega popitega alkohola ni bistveno spreminjala. Leta 2003, ko se je odvijala pivovarska vojna in je bil sprejet tudi »Kebrov« zakon o omejevanju porabe alkohola, je IVZ zabeležil največjo porabo piva, saj ga je povprečen posameznik spil več kot 107 litrov. Poraba vina pa je bila to leto najnižja, saj smo ga spili le nekaj manj kot 29 litrov.Odsotnost z delaOb problemih, ki jih alkohol povzroča v družinah in prometu, je pomemben tudi gospodarski vidik popivanja. Podatki IVZ kažejo, da je bilo leta 1998, ko je Slovenija sprejela tudi zakon o davku na dodano vrednost, največ odsotnosti z dela, in sicer nekaj več kot 100.000 dni. To pomeni, da je bil zaradi alkohola zasvojenec v službi povprečno odsoten 45 dni. Od takrat pa do danes lahko opazimo zmanjšanje števila primerov odsotnosti z dela, povprečni čas odsotnosti pa ostaja na približno enaki ravni. Skrb zbuja podatek, da je bil povprečen alkoholik leta 2005 v službi odsoten več kot 56 dni. Alkohol in prometne nesreče Čeprav pravilo pravi, da vožnja in alkohol ne gresta skupaj, slovenska kultura zapoveduje drugače. Podatki IVZ kažejo, da je bilo od vseh nesreč kar 12 odstotkov takih, v katerih je bil prisoten alkohol. Delež alkohola pri prometnih nesrečah je do leta 1999 upadal, potem pa je začel rahlo naraščati. Grozljiv pa je podatek za leto 2005 o posledicah nesreč, v katerih je bil prisoten alkohol: teh je bilo nekaj več kot 3200, od tega se jih je kar 36,1 odstotka končalo s smrtnim izidom, 24,3 odstotka pa s hujšimi telesnimi poškodbami. Letos se je število prometnih nesreč s prisotnostjo alkohola opazno zmanjšalo. Razloga sta dva, in sicer nov zakon, ki je drastično povečal kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, ter poostren policijski nadzor prometa. Seveda pa obstaja tudi več alternativ, kako se izogniti vožnji pod vplivom alkohola. Poznamo tradicionalne načine, kot je vožnja s taksijem, ali pa novejšo pridobitev v Sloveniji, ko osebo, ki pije, pride iskat motorist na majhnem motorčku, tega zloži, potem pa človeka in njegovo vozilo varno odpelje do doma.riznana ameriška revija Forbes je objavila raziskavo, v kateri so ugotavljali, kakšne so pivske in pijanske navade evropskih narodov. Presenetljivo se je na vrhu lestvice znašla Hrvaška, sledi ji Slovenija, prvo trojico pa zaključuje Estonija. V raziskavo so vključili 33 držav, ki so jih ocenjevali po štirih enakovrednih merilih, in sicer po porabi alkohola, omejitvah dostopa do alkohola, vzorcih vedenja in pogostosti smrti zaradi ciroze.