Za državno blagajno je morda najpomembnejše skoraj soglasno sprejeto (7 : 2) stališče komisije, da tistim, ki jim je bilo premoženje zaplenjeno s sodbo sodišča, poleg vrnjenega premoženja ne pripada še odškodnina za zaslužek v letih, ko je bilo premoženje podržavljeno. Takšno odškodnino naj bi smeli zahtevati le za obdobje od vložitve zahteve po vrnitvi premoženja do pravnomočne odločbe. Čeprav so predstavniki razlaščencev trdili, da bodo revizije več stale, kot je vredno vrnjeno premoženje, oziroma da se sploh ne ve, koliko primerov neupravičenega vračanja je bilo, ali da se revizije sploh ne splačajo, kot je bilo rečeno, bodo te verjetno ostale v predlogu sprememb denacionalizacijskega zakona. Spisek razlogov za uvedbo revizije je sicer nekoliko krajši, toda najpomembnejši - sumljivo pridobljeno državljanstvo, že izplačana odškodnina, neupoštevanje vseh predpisov v postopku - bodo, kot kaže, ostali. Toda pri tem ne gre pozabiti, da bo državni zbor danes šele drugič obravnaval popravke denacionalizacijskega zakona, tako da se razmerja moči v parlamentu do končne odločitve lahko še večkrat spremenijo.