Za Franciscom, domačim junakom, ki je močno razočaral svoje privržence, se je v razžarjeno areno podal 31-letni Jose Pacheco »El Califa« iz Valencije, trenutno eden najbolj vročih španskih bikoborcev. Nekoč so bili matadorji najbolj zaželeni španski moški, že pred desetletji so jih nasledili nogometaši. Julio Norte pravi, da nikoli ni obžaloval izbire svojega poklica, saj je pri osemintridesetih letih srečen moški, ki je realiziral vse svoje sanje. »To je poseben poklic. Vsi moji otroški prijatelji so želeli postati rokoborci. Z bikom sem se prvič spopadel pri trinajstih letih; na polju, saj v areno ne smeš vstopiti do dopolnjenega šestnajstega leta. Poskušal sem po malih vaseh, ljudje so hitro opazili, da sem izjemno nadarjen. Kamor koli sem prišel, so me sprejeli kot svojega junaka. Ta občutek je za matadorja najbolj pomemben. Ko sem prvič vstopil v veliko bikoborsko areno, bilo je leta 1989 v Valladolidu, so se mi tresle noge. Imel sem veliko tremo. To je bil najdaljši in hkrati najlepši dan v mojem življenju. Množica me je navdahnila. Bik je hitro padel. Počutil sem se, kot da bi še enkrat izgubil nedolžnost. Ta občutek, močnejši od najmočnejšega orgazma, sem sanjal vse življenje; vselej sem želel biti slaven in pomemben,« nam je v Salamanci razlagal večni mladenič, ki je v bikoborbah staknil več kakor dvajset poškodb. Najbolj globoka rana je merila 22 centimetrov. »Bil sem razparan.«