S pomočjo humanosti, ki je bistveno spremenila tudi pravo in ga še naprej nenehno spreminja, a je nastala sorazmerno pozno, je bilo mogoče zapisati idealne cilje. Od teh je resničnost precej oddaljena, vendar se z razgrinjanjem zgodovinskih in novih rasizmov, s postavitvijo človečnosti za merilo in smerokaz razvoja, povečujejo možnosti, da bomo nekoč bolj zanesljivo vedeli, kje je meja med običajnimi konflikti za zemljo in dobrine ter rasizmom, ki ga ne bi smel prakticirati nihče, ki želi pripadati človeški družini. Proces sprejemanja meril človečnosti, ki zavračajo sleherno vrsto razlikovanja ljudi zaradi genetskih lastnosti, še traja, a ni preprost, ker ob njem potekajo politični in ekonomski konflikti, v katerih je rasni element le eden od mnogih. V Durbanu ni bilo mogoče doseči več, kot se zavedeti te boleče kompleksne resničnosti.