Prvi ljubljanski župan v samostojni Sloveniji je izjavil, da je navada, da se da vsakokratnega župana v olje in se ga obesi na Magistratu. Veliko je bilo takrat navdušenih, ker so napak razumeli, da misli Strgar na poslednje olje, ki ga ne smemo odreči niti obešenemu. Pomota je na Slovenskem znamenita. Anekdota iz predvojnih časov pripoveduje, kako je umiral neki znan Slovenec, ki je bil zaklet ateist in ni hotel niti slišati o kakšnem fajmoštru, ki naj bi ga del v poslednje olje. Potem se je le pustil preprositi, izgovoril pa si je, da lahko to stori samo njegov dobri prijatelj iz mladosti. Duhovnik je prišel in ko ga je mazilil, je umirajoči odprl oči, prepoznal prijatelja in s poslednjimi močni šepnil: »Pa na kis ne pozabi!« To pravimo zato, ker je baje Vika Potočnik zahtevala, naj bo bučno olje, za obešenje pa se je tudi javilo že nekaj kandidatov.