Družina, svetovna krizna, vprašanje meje s Hrvaško, težave Pomurja; kako bi lahko po pomembnosti razvrstili naštete teme. Vsaka je pomembna, vendar pa na visoko mesto sodi vprašanje družine. Sploh v teh dneh, ko je vlada dala v obravnavo predlog novega družinskega zakonika. Pod krinko odločbe ustavnega sodišča želi skozi zakonske člene prevrednotiti (redefinirati) družino. Družino, ki si jo predstavljamo z očetom, materjo in otrokom, enim ali več. Družino, ki pomeni skupnost, v kateri se razvija posameznik, naj gre za odraslega ali otroka oziroma skupnost, od katere je odvisen razvoj in v končni fazi tudi obstoj naroda. Predlagatelj pravi, da želi z novim družinskim zakonikom celovito urediti družinsko pravo v interesu otroka ter da pomeni sprejem družinskega zakonika prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, skratka družbeni realnosti. Klub uvodnemu razmišljanju pa z domnevnimi rešitvami, ki jih prinaša zakon, predlagatelj zakona iz družine naredi karikaturo družine. Podpiram stališča tistih, ki pravijo, da z imenom »družina« ne moremo poimenovati katere koli skupnosti. Privilegij biti družina po naravi stvari ne more pripasti kateri koli skupnosti. Družina je po definiciji tradicionalna kategorija. Druge kombinacije, ki se jih na silo tišči pod pojem družine, pa pomenijo hudo zlorabo in tudi civilizacijsko deviacijo. Družinske vrednote so nekaj posebnega, so nekaj specifičnega. So nekaj, kar izvira iz naravnega reda, se naša na zgodovinsko sprejemanje temeljnega toka družbe. Vrednote družine so celo pred tradicionalnimi vrednotami, so bolj temeljne kot tradicionalne vrednote, ki so dobile ime zaradi neke zgodovinske utečenosti. Spreminjati tako temeljne stvari zaradi modne muhe pomeni nekaj skrajno neodgovornega do družbe in njene prihodnosti. Tu ne gre za vprašanje, ali bo otrok v drugačni skupnosti od skupnosti moškiženska ne živel slabše, tu gre za vprašanje, ali bo živel bolje. Pa še ta vprašanja so teoretična, če bi s temi stvarmi sploh smeli eksperimentirati. V družinskem okolju, če je le-to zdravo, človek sprejema vse tisto, kar je pozitivno za sobivanje v družbi in na kar se sklicuje tudi »spisek« sodobnih vrednot; od spoštovanja človekovih pravic do tolerantnosti. Nova Slovenija je pozvala vlado, naj umakne novo definicijo družine. Naredili bomo vse, da predlagani zakonik ne bi bil sprejet. Četudi prinaša kakšno pozitivno rešitev, ne more učinkovati, če porušimo temelje. Upam pa, da v razpravah glede zakonika ne bomo postali ljudje jasnih in trdih načel, oblepljeni za nestrpne. Zanimivo je, da ko se je v Sloveniji končno obrnil trend navzgor in se kažejo pozitivni rezultati ukrepov, s katerimi smo v štirih letih, od 2004 do 2008, naredili slovensko okolje prijaznejše družinam, tudi družinam z več otroki (leta 2008 se je v Sloveniji rodilo za 10 odstotkov več otrok kot leto poprej), ta vlada ugotavlja potrebo, da stvari na silo – z zakonom – prekine. Mojca Kucler Dolinar, predsednica Sveta Nsi