opisuje kralja ali trinoga, saj ljudstvo potrpežljivo poslušnost dolguje obema. V besedilu ni nobenega zdravila proti trinogom kakor le vpitje in molitve k Bogu v tistem času. Čeprav se Samuelov opis po strogi razlagi nanaša na tirana, ga je po milejšem pojmovanju te besede mogoče uskladiti z ravnanjem pravičnega kralja, saj nas domet in koherentnost besedila usmerjata k zmernejšemu in blažjemu smislu besed. Sir Walter Raleigh namreč priznava, da »vse tiste neprijetnosti in nesreče«, ki po Samuelu sodijo k vladavini kraljev, »niso bile neznosne, temveč takšne, da jih je bilo mogoče prenašati in jih je še zmerom mogoče prenašati, saj se podložniki prostovoljno podredijo vladarjem«.98 Celo v naših dneh in v tej deželi so številni zakupniki s svojimi posestvi in službami zavezani podobni podložnosti podrejenim in nižjim lordom. Služiti kralju tako, da se bojujejo v njegovih vojnah in obdelujejo njegovo zemljo, ni le po naravi prijetno za podložnike, temveč si to celo sami želijo, glede na svoj različni rod in življenjske razmere. Nekaj podobnega lahko rečemo o delu služkinj, slaščičarjev, kuharjev in pekov. Ne moremo si namreč zamisliti, da bi kralj uporabljal njihove storitve, ne da bi jim plačal, saj besedilo sámo omenja velikodušno nagrado za njegove služabnike. Pobiranje desetine od posevkov, vinogradov in tudi od drobnice99 pa je bilo morda nujno za preskrbo kraljevega gospodinjstva in je tako sodilo k pravici do davka. Čeprav besedilo omenja pobiranje desetine, to ne velja za tirana, ki pri ropanju lastnega ljudstva ne pozna nobene mere. In naposled, ni mogoče zagovarjati jemanja njiv, vinogradov in oljčnih nasadov,100 ali s silo ali prevaro ali brez pravičnega nadomestila za škodo, povzročeno zasebnikom. Toda kolikor je to javni davek, sprejet s splošnim soglasjem, ga je mogoče upravičiti kot nujnega že ob ustanovitvi kraljestva. Tisti namreč, ki hočejo imeti kralja, mu morajo omogočiti tudi kraljevsko vzdrževalnino, tako da mu zagotovijo prihodke za krono, saj je za ljudstvo tako častno kakor koristno in varno, da ima slavnega, mogočnega in bogatega kralja. Poleg tega vsi vemo, da lahko kralj številnim podložnikom zakonito odvzame zemljo in dobrine, bodisi z zaSir Walter Raleigh, op. cit. 1 Sam 8 15–17. 100 1 Sam 8, 14.