Še bolj skrb zbujajoča je predstavljena »forma mentale« naših poslancev glede kapitalskih trgov. Skozi razpravo je bilo tako razbrati, da večino poslancev motijo predvsem špekulanti – kaj natančno so s tem izrazom mislili, sicer še ni znano. Najbrž bi državni zbor potreboval kakšnega Toporišiča, da bi jim pomagal oblikovati čim bolj natančno definicijo tajkuna, špekulanta… Da osebe, ki so odgovorne za vodenje države, še vedno ne razumejo pomena kapitalskega trga, katerega nepogrešljivi del so tudi špekulanti, kažejo izjave o »investitorjih, ki le sedijo za računalnikom in služijo denar, medtem ko preostali garajo v tovarnah«. Od poslancev bi bilo pričakovati kakšne ekonomsko argumentirane razlage za neproporcionalno obdavčenje investitorjev v izvedene finančne inštrumente, a kaj takega, kot kaže, lahko kar pozabimo. V to kategorijo bi lahko uvrstili razlago o posledični večji volatilnosti tečajev na borzi, pa še ta je bila obrazložena zunaj okvirja. Kratkotrajna volatilnost na borzi naj bi namreč zadevala zgolj špekulante in ne dolgoročnih investitorjev. Zakon naj bi tako zaščitil (neizkušene) špekulante!